Kraniosakralna terapija

Kaj je kraniosakralna terapija?

Kranio sakralna terapija je komplementarni pristop, ki s svojimi mehkimi mobilizacijskimi tehnikami spodbujaja notranji zdravilni potencial klienta. V KST zaupamo v samozdravilne sposobnosti organizma in podpiramo tiste procese, ki jih izbere organizem sam in nam jih subtilno nakaže med terapijo. Posebnost KST je obravnava lobanjskih kosti vključno z ustno votlino.

Namen

Namen

KST je po mojem mnenju bolj veščina kot terapija. Je umetnost posluha.

Terapevt – facilitator  med terapijo naravna svoje notranje vzdušje na čim bolj nevtralen nivo in ustvari empatičen stik s klientom. Svoje antene – roke pomika po hidravličnem kranio sakralnem sistemu, in podpira njegove funkcije. Notranji vodni element našega organizma je v neprestanem cikličnem valovanju, ki ga s prostim očesom ne vidimo in ni pod našo kontrolo. Gre za primarno inherentno gibanje, ki se po  mnenju nekaterih avtoritet pojavi že takoj po koncepciji. Drugi avtorji pa trdijo, da se to vodno valovanje ali utripanje, ki mu mi pravimo kranio sakralni ritem prične v intrauterinem obdobju, ko se zgradi napeljava za črpanje možganske tekočine. Za nas je ta vodna ritmika in fluidnost tista, ki nam govori o zdravju in harmoniji. »Voda je vir življenja« je glavni aksiom, ki narekuje mehke ročne mobilacijske tehnike s katerimi omogočamo naravnemu potencialu našega notranjega valovanja, da se izrazi. Z rokami »poslušamo« kako organizem valovi in sproščamo vezivno tkivne omejitve, kjer se pojavijo.

V manualne veščine kranio sakralne terapije vpletamo veščine terapevtskega dialoga in na ta način izvajamo celostni couselling, na verbalnem in neverbalnem nivoju.

Podpora

Kst je zelo učinkovita pri obavnavi psihosomatkih sindromov. Najpogostejše težave zaradi katerih nas obiščejo klienti iz tega naslova so:
–  težave s spanjem, utrujenost, zmedenost
–  razpršene bolečine, mravljinčenje po različnih delih telesa telesu brez ortopedske in nevrološke vsebine
–  bolečine v križu/vratu z ortopedsko vsebino v kombinacji z emotivno komponento
–  po porodu (mama in otrok), še posebej če je bil porod zahteven
–  anksioznost, tesnoba, tiščanje v prsnem košu, »cmok v grlu«
–  glavoboli
–  hiperaktivnostna motnja pri otrocih
–  posledice eksistencialne travme
–  težave povezane s stresom
–  endogena depresija

Somato emotivna sprostitev

Somato emotivna sprostitev ali SES tehnika je sproščanje čustvenih vsebin.

Pri delu s SES metodo s pomočjo ustreznih položajev telesa in mehkih ročnih dražljajev s sodelovanjem klienta ustvarjamo pogoje za sproščanje neizraženih čustev. Emotivnost v telesu zaznavamo v obliki napetosti v mehkih tkivih, položajnih nepravilnosti in omejitvah gibljivosti. Klient med terapijo samostojno prepoznava različne simptome, ki nosijo čustveno vsebino in jih doživlja skupaj s terapevtom, ki je z njim v empatičnem odnosu.

SES se odlično dopolnjuje s psihosomatskim counsellingom, kar je dobra kombinacija za obravnavo nesprocesiranih travmatskih dogodkov.
Vsi terapevti, ki prisegamo na holistične pristope zdravljenja, se zavedamo, da je obravnava travmatskih dogodkov, ki se s svojimi emotivnimi vsebinami vsidrajo v naše celice, najpomembnejši del na poti do harmonije in zdravja.
Vsaka emocija, ki se nekje »zatakne«, zahteva od našega organizma prilagajanje na telesnem, mentalnem in energetskem nivoju. To pomeni, da nas vsaka taka nesprocesirana vsebina pogojuje; vpliva na to, kako funkcioniramo znotraj in zunaj sebe, determinira naše odnose.

Zgodovina

V svetu kranio- sakralne terapije obstaja več različnih pristopov, ki pa vsi temeljijo na fenomenu gibanja kranialnih kosti in drugih delov telesa zaradi prilagajanja spremembam hidravličnega pritiska cerebro-spinalne tekočine (CST/likvor).
Kranio-sakralna terapija se je razvila iz osteopatske medicine oz. natančneje iz kranialne osteopatije. Oče osteopatske medicine je zdravnik kirurg dr. Andrew Taylor Still (1828 – 1917), ki je po dolgih letih študija in raziskav v letu 1874 vpeljal znanost osteopatije.
“Bolezen je rezultat anatomskih nepravilnosti, ki nastanejo zaradi neravnovesja v delovanju fizioloških funkcij.”
A. Still je verjel, da lahko s korekcijo telesne strukture in  vzpostavitvijo normalne oskrbe krvnega obtoka, preko manualnih tehnik, ki so danes poznane kot osteopatska manipulativna medicina (OMM), telo pridobi funkcionalnost in sposobnost samoozdravitve.
Uveljavil je idejo preventivne medicine, ki tretira pacienta kot celoto in ne kot obravnava posamezne bolezni. Po njegovih zaslugah je bila leta 1892 ustanovljena prva šola osteopatije v Kirksville (Missouri, ZDA).

William Garner Sutherland (1873 – 1954),  zdravnik in osteopat, je zasnoval koncept kranio sakralne terapije. sutherland 1Še danes se njegove manualne tehnike uporabljajo v praksi osteopatske medicine. Sutherland je konceptualiziral kranialni pristop osteopatske medicine in ga začel sistematično poučevati. Odkril je, da človeški možgani niso obdani s fiksno in negibno lobanjo (kranium), pač pa je ta kostno-vezivna zaščita sestavljena iz kosti, ki so med seboj povezane s kostnimi šivi (suture), znotraj katerih je možno zaznati neko minimalno gibanje. Odkril je tudi povezanost tega sistema s sistemom žilja možganov, sistemom možganskih open, likvorja ter mehkih tkiv v telesu.

Delo Sutherlanda je nadaljeval dr. John E. UpledgerUpledgerki je s pomočjo strokovnjakov iz različnih področij znanstveno dokazal obstoj in funkcijo kraniosakralnega sitema in gibanja kranialnih kosti. Razvil je močno fiziološko podlago in teorijo delovanja kranio sakralne terapije. Kasneje so se po svetu izoblikovale številne različice, ki v svojih šolah poudarjajo svoje lastne izkušnje in vrednote.

Delovanje

Funkcije različnih sistemov v telesu lahko zaznavamo z opazovanjem neke dinamične lastnosti. Tako na primer zaznavamo funkcije respiratornega  sistema preko dviganja in spuščanja prsnega koša, kardiovaskularnega sistema preko bitja srca. V kranio sakralni terapiji (KST) pa je pomembna dinamika pulza cerebro spinalne tekočine (CST) ali likvorja. Vsa tkiva v organizmu se namreč prilagajajo dinamiki hidravličnih pritiskov likvorja, s krčenjem oz. razširjanjem. Motnje v prilagajanju tkiv se kažejo kot disfunkcije v kranio sakralnem (KS) sistemu ali obratno.

Na podlagi značilnosti pulza cerebro spinalne tekočine (likvor) ter sposobnosti organizma, da se temu fiziološkemu utripu prilagaja, ugotavljamo nepravilnosti in načrtujemo terapijo.

V KST terapevt zaupa v avtokorekcijsko sposobnost organizma ter facilitira tiste procese, ki jih izbere organizem sam in jih subtilno nakaže med terapijo.

Z mehko mobilizacijsko tehniko KST terapevt izboljšuje gibljivost lobanjskih šivov, elastičnost fascij in čvrste vezivne opne ter s tem vpliva na boljšo izmenjavo snovi v ventrikularnem in venskem obtoku.

KST deluje na zelo širok spekter težav z zdravjem, kot so na primer:
– glavoboli
– bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbtenice
– težave s čeljustnim sklepom
– kronična utrujenosti
– težave z ravnotežjem
– težave z očmi
– endogena depresija
– hiperaktivnost
– motnje v delovanju centralnega živčnega sistema